PD Mežica na facebook-u     

 

 

 


UTRINEK/ Vstani že, vstani, sonce ...

 

 

Že spodaj v gozdu, med hojo s Poljane proti Hamunovem vrhu, se je iz trde teme sramežljivo pričelo rojevati novo jutro. Sprva niti ni kazalo, da se bo iz tiste bledikaste modrine in meglenih ponjav, obešenih na okoliške hribe, napravilo kaj prida lepega. Pa je ravno tam na travniku, kjer se prvič odpre razgled po okolici, začelo vleči. Veter je moral potegniti tudi preko Stovčnikovih travnikov in Volinjaka. Preluknjal je oblake in preostale sive krpe dolgo preganjal po nebu in čez pobočja sem ter tja. V nekem trenutku se je skozi prosojni sloj oblačnosti izrisala oranžnorumena krogla. Še hipec kasneje se je v meglah razprla pahljača sončevih žarkov. Predstava je trajala le nekaj sekund. Najlepšo sliko je lahko shranil le spomin. Nič drugega ni bilo moč postoriti.
Daj, vstani že, vstani sonce. Mrzlo je, da škripa pod koraki ... (UP)

 

 

 

 


Jesenski pogled na dolino Toplo


Zadnja svetloba Raduhi v pozdrav


Vstani že, vstani, sonce ...


Le kolikokrat boš še pogledalo name, preden boš leglo tjakaj za obzorje...


Nekega nenavadnega jutra ...