PD Mežica na facebook-u     

 

 

 

 

 


<< PREJŠNJA / NASLEDNJA >>

 

KRANJČEV VRH, JANKOVEC

Ime vrha: Kranjčev vrh, Jankovec
Višina: Kranjčev vrh 1226 m, Jankovec 1200 m
Lega: JV od Mežice (desni breg reke Meže)

Opis Poti

Izpred avtobusne postaje v Mežici se odpravimo mimo Narodnega doma po pešpoti do kmetije Orešnik. Skrenemo po stari gozdni poti, ki se po nekaj metrih konča. Nadaljujemo po gozdni stezi, strmo v breg, do kmetije Jakše, od koder nadaljujemo pot do kmetije Ladinek, naprej po bližnjici preko travnika na cesto, ki vodi do kmetije Kranjc, ki je najvišje ležeča kmetija nad Mežico (1035 m). Levo nad kmetijo vodi strma gozdna steza do koče Lovskega društva Mežica (Šahmanova koča). Od tu je približno 10 minut hoje po grebenu (pot ni označena) do Kranjčevega vrha, ki je zelo slabo označen. Pot lahko nadaljujemo po grebenu do ceste, ali pa se vrnemo do lovske koče ter nadaljujemo desno po gozdni poti do sedla na Leše. Prečkamo cesto in se podamo ponovno v breg, kjer je del poti markiran (Mežica-Uršlja gora); levo od steze je gozdarska koča. Pot nadaljujemo navkreber desno, ne sledimo več planinskim markacijam in po nekaj minutah pridemo na Jankovec, katerega vrh označuje vzidani kamen. Po isti poti se vrnemo do markirane poti (Mežica-Uršlja Gora), skrenemo desno in sledimo markacijam do cerkve sv. Lenarta. Pod cerkvijo stoji kmetija Kajžer. Nadaljujemo po cesti do kmetije Predovnik, mimo Daneva do Najevnika, kjer pri kapeli zavijemo levo na markirano gozdno pot mimo kmetij Jež, Obretan, Stari do Mežice.


Pogled na Peco s Predovnikovih travnikov

Čas hoje: Mežica-Kranjčev vrh 2 uri, Kranjčev vrh-Jankovec dobre pol ure, Jankovec-Mežica 1,5 ure.
Težavnost: Pot je lahka, primerna za vse starosti.
Možne poti z vrha: Žerjav, Uršlja Gora, Leše, Mežica.
Kam se vidi: Ob lepem vremenu jasno nebo.
Opozorilo: Pot ni označena in del poti je slabše prehojen.
Zanimivosti:
- Na Ladinkovi domačiji rastejo v gozdu ob cesti proti haldam stara bukev, jelka in gorski javor, ki so pravi dendrološki spomeniki v tem, nekdaj od plina prizadetem gozdu.
- Ob domačiji je debela lipa
- Naravno kamnita pot nad kmetijo Kranjc in Šahmanovo kočo.
- Cerkvica Sv. Lenarta s svojimi znamenitostimi. Pri obnovi so posamezne najdbe potrdile domnevo, da je cerkev stara vsaj štiristo let. Zgrajena je v gotskem slogu (16.stoletje). Mnogi deli opreme so še prvotni. Zapis na steni v notranjosti cerkve razodeva letnici 1515 in 1535. Steber pod korom je zaznamovan z letnico 1728 in iz te dobe sta tudi sedanja stranska oltarja: Marijin, na mestu oltarja sv. Trojice iz leta 1755 in oltar sv.Gregorja z letnico 1766. Zelo zanimiv in dragocen je lesen poslikani strop. Posebno znamenje te cerkve je veriga, ki jo oklepa. Leta 1995 je škof dr. Franc Kramberger blagoslovil obnovljeno notranjost in zunanjost cerkve.
- Na meji med Kranjčevo posestjo in nekdanjo posestjo grofa Thurna rastejo stare bukve.

Botanika

Po prečenju Orešnikove domačije, ki se kot večina naših kmetij skriva med zdravim, sadnim drevjem, nas sprejme gost, mlad smrekov gozd s posameznimi macesni. Floristično bolj zanimiv je proti jugozahodu nagnjen, zelo svetel borov gozd, v katerem so med podrastjo spomladanska resa, peščeni petoprsnik, temnordeča močvirnica, gozdne mačje tačke, šmarna hrušica, kar je samo delček dolgega seznama rastlinja s tega erozijsko zelo občutljivega področja. Nismo prezrli neusmiljenih znanilcev pozne jeseni – navadne ciklame in resastega sviščevca.
Ob robu senčne jase se ustavimo ob množici svetlečih, zelenih suličastih listov – jelenovem jeziku. V senci navadne leske raste trpežna srebrenka, lampiončki – navadno volčje jabolko sili proti soncu.
Zaraščajoči se planinski pašniki so najlepši kraji, kjer lahko brez škode za naravo naberemo zdravilne zeli: plahtico, lapuh, šentjanževko, materino dušico, dobro misel, … Le zakaj samo kupljeni čaji?
Peščeni travnik z zelo tanko plastjo črne humusne zemlje (sv. Lenart-Kajžer) nas vabi, da ga obiščemo v vseh letnih časih, saj je tu združba spomladanske rese, teloha, navadne trobentice, drobnocvetnega lučnika, šopaste zvončnice, nemškega in resastega sviščevca – botanični raj.

 

 

<< PREJŠNJA / NASLEDNJA >>