PD Mežica na facebook-u     

 

 

 

 

 


<< PREJŠNJA / NASLEDNJA >>


GORNA

Ime vrha: Gorna / Gornja / Gornje
Višina: 1188 m
Lega: SZ od Mežice ( levi breg reke Meže)


Opis poti

Pohod začnemo izpred bivšega hotela Peca in sledimo planinskim oznakam poti na Peco. Pod kmetijo Grauf zavijemo desno proti bivši gostilni Hanže, od koder gremo po makadamski cesti približno 1000 m, kjer malo pod večjim levim ovinkom (za smerokazom) zavijemo desno v gozd. Pravi vzpon na Gorno se tu nad Potočnikovimi travniki šele začne.
Prijetna gozdna pot (lovska steza) nas vodi desno okrog pobočja Gorne do avstrijske meje. Če malo pred mejniki zavijemo desno, pridemo do lepe razgledne točke (Jelenova peč), od koder se spomladi, ko bukve še nimajo listja in jeseni, ko listje že odpada vidi daleč naokrog (Pliberško polje, Mežica, Šentanel, …).
Pri avstrijski meji zavijemo levo, strmo v hrib in po nekaj skalnih serpentinah prispemo na vrh, ki je opremljen s kovinsko škatlo v kateri je vpisna knjiga za pohodnike. Vrh je porasel z nizkim grmičevjem in travo. S hriba je lep razgled na Peco, ki je kot na dlani, na Smrekovec, Uršljo goro, Jankovec in Svinjsko planino.

Z vrha se spustimo po drugi, položnejši poti, desno ob mejnikih z Avstrijo, do Šteng, kjer je spominsko obeležje borcev VOS in kurirjev 4. VDV bataljona. Tu se križajo in stikajo poti in ceste iz Mežice, Črne, Podpece in vodijo proti Peci mimo karavle Terča.
S Šteng se po gozdni poti vračamo proti Mežici. Spremljamo planinske oznake in se iz gozda po smučišču (travniku) spustimo ob Golobovi hiši do kmetije Grauf, kjer je ohranjena imenitna, okrog 110 let stara kašča, ki velja za najlepšo v tem delu Mežiške doline.
Graufova domačija je prekrita s skodlami (šiklni), lep je tipični leseni balkon (gank), ki je zgrajen iz brun, prav tako tudi hiša. To je kmečki zaselek. Zgradbe so postavljene v krogu in tvorijo krožno gorico. Značilnost zaselka je tudi staro korito s tatermanom, kjer se popotniki lahko odžejajo z dobro pitno vodo.
Od Graufa do Mežice se vračamo po isti poti, kot pri vzponu.


Gorna


Čas hoje: okrog 2 uri na vrh, z vrha do Mežice okrog 1,5 ure.
Težavnost: Srednje zahtevna pot primerna tudi za starejše.
Kam vodijo poti z vrha: Na Peco, Pikovo, Rišperg, Reht, na Kijev Vrh, v Mitnek, Heleno in naprej v Črno, na Šumahov in Veliki vrh, v Mežico (gozdna pot ali makadamska cesta).
Opozorilo: Del poti meji na Avstrijo. Pri hoji je potrebno paziti na odpadlo listje in veje. Posebna pazljivost velja v zimskem času. Razgled je poleti slabši zaradi večje količine bukev.
Zanimivosti: Bukev, ki raste iz žive skale ( pod vrhom).


Botanika

Klima posameznih delov gora in hribov ima svojevrsten vpliv na rastlinje tistega področja. Zato se večkrat lahko vprašamo, zakaj na drugem, podobnem področju gore ali hriba neka rastlina ne raste, čeprav ima glede na sestavo tal, vrsto drevnin in osvetljenost skoraj enake pogoje za rast? To so endemične rastline in so življenjsko vezane na določen prostor. Te rastline, med katere sodijo zoisova zvončnica, kuštravi jeglič, velikonočnica in druge, so velika botanična posebnost in zanimivost kraja.
Gozdne goloseke potem velikokrat na gosto zasadijo. Takšna »kultura« samih iglavcev se zaraste v za svetlobo neprepustno, za živalstvo pa neprehodno goščavo, kar pomeni popolno uničenje vseh rastlinskih in s tem živalskih vrst. Tak primer lahko vidimo čez državno mejo na avstrijski strani Gorne.


 

<< PREJŠNJA / NASLEDNJA >>