PD Mežica na facebook-u     

 

 

 

 

 


<< PREJŠNJA / NASLEDNJA >>


HAMUNOV VRH

Ime vrha: Hamunov vrh
Višina: 770 m
Lega: S od Mežice ( levi breg reke Meže)

Opis poti

Zbirališče – avtobusna postaja, od koder se podamo mimo cerkve proti mejnemu prehodu Reht. Pri smerokazu Lovska koča zavijemo desno ter pot nadaljujemo po gozdni cesti do Melanška. Tu cesto zapustimo ter se desno podamo navzgor po dobro vidni gozdni stezi do kmetije Vodovnik, od koder pot nadaljujemo desno spet po makadamski cesti do kmeta Hamuna in nato še slabih 200 metrov do Hamunovega vrha (770m).
Hamunov vrh je idealna izletniška točka z lepim razgledom na avstrijsko Podjuno, Golico, Svinjsko planino, vse do Dobrača in Tur. Lep razgled je še na Peco, Smrekovec in Uršljo Goro.

Opisana je ena od krajših poti na vrh. V dolino se lahko vrnemo po isti poti ali pa mimo kmeta Hamuna in Vodovnika, do Adamovega križa, nato nadaljujemo do kmeta Adama, mimo kmetije Naveršnik do bivše karavle in tudi že bivše lovske koče, kjer je lepa razgledna točka. Od tu se napotimo proti kmetu Podvanjšku, nato po graničarski poti ( manj shojena steza) proti mejnemu prehodu Reht in naprej po glavni cesti v Mežico.
Lahko pa se od lovske koče vrnemo do Adamovega križa in se napotimo desno po gozdni cesti mimo Melanška nazaj v Mežico ( pozimi ob dobrem sanencu tudi s sankami).

Čas hoje: 1 – 1,5 ure v eno smer
Težavnost: Pot je primerna za vse starosti
Kam vodijo poti z vrha: Ob meji do bivšega mejnega prehoda Reht, Dolga brda, Poljana, Torčevo.
Možne poti na vrh: Zgoraj opisana ali daljša pot ob občinski meji.
Kam se vidi z vrha: Avstrijska Podjuna, Golica, Svinjska planina, Dobrač, Ture, Peca, Smrekovec, Uršlja Gora.
Opozorilo: Del poti meji na Avstrijo
Zanimivosti: Železova ruda pod kmetijo Adam


Slika: Hamunov vrh s Šumahovega vrha

 

HAMUNOV VRH ( Opis daljše poti po občinski meji)

Hodili smo ob robu mežiško-prevaljske in avstrijske meje. Pohod smo začeli izpred bivšega hotela Peca ter se napotili k prvi zanimivosti. Nad Senčno vasjo ob potoku Škratkovec raste ena največjih smrek v Sloveniji, s premerom 150 cm. Pot smo nadaljevali mimo kmeta Pričnika po prijetni gozdni poti do kmeta Robača in Mavca, kjer se je rodil pesnik, novinar in prevajalec Herman Vogel, nato pa še do bivše Mavčeve bajte, kjer smo imeli krajši postanek. Od tu smo krenili niže do Razdrtièa, kjer je vidno nekdanje zidovje stanovanjske hiše.
Naslednja položna pot nas je vodila do zapuščene kmetije Rutar, od tam do kmeta Ferjeta in Merva ( po domače pri Mrdavsu). Kmetiji mejita na mežiško in prevaljsko občino. V Mrdavsovem gozdu smo si ogledali okrasno iglasto drevo – amerško doglazijo, ki je pri nas zelo redka in skoraj nepoznana. Nadaljevali smo do zapuščene kmetije Železat, ki je dobila ime po nahajališču železove rude, nato smo šli po prijetni poti k Zaredniku, kjer je bila nekoč kmetija. Pot nas je vodila mimo zapuščene Kogelnikove domačije, kjer stoji nov leseni križ z letnico 1995. Od tam smo šli po makadamski cesti do kmeta Hamuna na Hamunov vrh, to je bil naš cilj, ki je že od nekdaj priljubljena razgledna točka ( razgled na Podjuno, Golico, Svinjsko planino, Peco, Uršljo goro, Smrekovec, Dobrač in Ture).
Zapustili smo vrh in krenili mimo kmeta Vodovnika proti kmetu Adamu, kjer smo si ogledali zapuščen rov rudnika železove rude, kjer so rudo kopali do leta 1938. Naslednja postaja je bila lovska koča blizu kmeta Navršnika, kjer smo se okrepčali in si malo oddahnili ( lovska koča ne obratuje več).

Po prijetnem počitku smo se podali k kmetu Podvanjšku, zadnjemu na Lomu, kjer imajo preko sto let staro trto. Po stari graničarski stezi ob državni mej smo prišli do kmetije Jelen. Ustavili smo se tudi pri kmetu Kozlu, kjer smo si, kot zanimivost, ogledali lipo z obsegom 7,77 m. Od tu smo šli do bivšega mejnega prehoda Reht in pot nadaljevali po asfaltni cesti do Mežice. Pot je primerna za vse starosti.

Botanika

Takoj, ko se pojavijo kopna mesta, zacveti pomladanski žafran. Žafranu zelo podobna nunka je množično prisotna le pri Hamunovi bajti. Pomladanski veliki zvonček pa raste pri vsakem senčnem studencu. Navadna dremota in številni jetičniki z drobnimi modrimi cvetovi pričarajo potrebo po krajšem počitku. Vso to rastlinje in prisotnost pikaste in navadne pijavčnice nam pove, da je zemlja močno zakisana in mokrotna. To potrjuje tudi bujna rast borovnic, praproti in številnih brez. Mešan gozd – bor, smreka, hrast in bukev – pa nam pove, da so tu doma tudi gobe.

Zanimivosti

Pričnikova lipa na Pričnikovem je zaščiteno drevo.
Smreka s premerom 150 cm ob potoku Škratkovec na Pričnikovem nad Senčno vasjo.
Pri Podvanjšku preko 100 let stara trta.
Pri kmetu Kozlu lipa z obsegom 7,77 m – zaščiteno drevo.
Nahajališče železove rude pod kmetijo Adam

Mikologija

Mikološka posebnost poti je, da tu raste več zelo redkih vrst gob. V sožitju z gladkim borom raste bela lupljivka. Na območju Brusnije je več rastišč koničaste mušnice – njena strupenost je enaka strupenosti zelene mušnice, ki jo tudi najdemo na tem področju. Tu je tudi rastišče črnega kuštravca, rumenega gobana in krokodilje kolobarnice. Vse te gobe so mikorizne in v naših krajih zelo redke, zato je priporočljivo, da jih ne nabiramo.


 

<< PREJŠNJA / NASLEDNJA >>